Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
šála -e ž (á)
1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala
2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala
3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo
4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares
● 
res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto
Celotno geslo Sinonimni
šála -e ž
dejanje, dogodek, ki učinkuje neresno, smešno, zabavno; kratka pripoved s takim učinkom
SINONIMI:
potegavščina, nar. burk, neknj. pog. hec, ekspr. šalica1, knj.izroč. šaljivka, slabš. šemarija, neknj. pog. špas, neknj. pog. štos, neknj. pog. vic
GLEJ ŠE SINONIM: dovtip
GLEJ ŠE: dogodek, šaliti se, šaliti se, šaljivec
SSKJ²
šaljívec -vca m (ȋ)
kdor se (rad) šali: smejati se šaljivcu; je znan šaljivec
Celotno geslo Sinonimni
šaljívec -vca m
kdor (rad) dela, pripoveduje kaj, kar učinkuje neresno, smešno, zabavnopojmovnik
SINONIMI:
zastar. kolofoktar, ekspr. pajac, ekspr. pavliha, šalj. prismojenec, knj.izroč. šalež, neknj. pog. štoser, knj.izroč. zbijalec šal
SSKJ²
ščegetánje -a [ščəgetanje in ščegetanjes (ȃ)
glagolnik od ščegetati: zaradi ščegetanja se je začela glasno smejati; ščegetanje po podplatih / že po prvem kozarcu vina je čutil prijetno ščegetanje po vsem telesu
SSKJ²
ščegetljív -a -o [ščəgetljiv- in ščegetljiv-prid.(ī í)
1. občutljiv za ščegetanje: ščegetljiva koža; ščegetljiva mesta na telesu / bolnik je bil ščegetljiv; ščegetljiva kobila
2. dražljiv: ščegetljiv vonj po čebuli / ščegetljiva zgodba
    ščegetljívo prisl.:
    ščegetljivo se smejati
Pravopis
šegàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ človek; biti ~
šegávost -i ž, pojm. (á) njegova ~; števn. smejati se fantovim ~im |šalam, domislicam|
Pravopis
širôko nač. prisl. šírše (ó; ȋ) ~ odprta vrata; poud. ~ se smejati |sproščeno, glasno|; ~ razgledan; poud. znan ~ po svetu |po vsem svetu, svetovno|; glasb. |largo|
SSKJ²
škodožêljen -jna -o prid.(é ē)
ki drugemu želi, privošči škodo, nesrečo: škodoželjni sosedje so mu privoščili neuspeh; bila je nevoščljiva in škodoželjna / škodoželjen pogled, smeh
    škodožêljno prisl.:
    škodoželjno se smejati
Pravopis
škodožêljno nač. prisl. (é) ~ se smejati
Celotno geslo Sinonimni
škodožêljno nač. prisl.
izraža, da se v dejanju kaže škodoželjnost
SINONIMI:
privoščljivo, knj.izroč. maliciozno, zastar. zlorado
SSKJ²
škŕbavost -i ž (ŕ)
lastnost, stanje škrbavega človeka: zaradi škrbavosti se ne upa smejati
Pravopis
šlìk razpolož. medm. (ȉ) smejati se, strgati korenček komu: ~, ~
Svetokriški
takovšen -šna zaim. takšen: takushen im. ed. m je konz tiga shivenia ǀ bo en takushin im. ed. m potreſs de semla bo Kakor shiba ſe trèſla ǀ en tatushen im. ed. m bi tardeshi ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ takushna im. ed. ž shlahta malu bo mogla pomagat ǀ takushniga rod. ed. m poſla ene ure per hishi bi nedarshali ǀ takuſhniga rod. ed. m offra n'hozhe imeti ǀ nihdar takushne rod. ed. ž neſrezhe nej ſmo zhakali ǀ Kadar bo Kai takushniga rod. ed. s imel ǀ takushen tož. ed. m trosht ſo pozhutili ǀ taiſta shena ſvimu moſſu en takushin tož. ed. m shpot je ſturila ǀ obena ſtuar nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen tož. ed. m ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ drivu, Kateru en takushn tož. ed. m hud ſad perneſse ǀ takushniga tož. ed. m ži. hudobniga ſynu imaio s'kamejnom poſſuti ǀ Kadar bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga tož. ed. m ži. Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta ǀ Gdu je bil dall takushno tož. ed. ž muzh temu mladimu Sampſonu ǀ vſvojh uſtah takuſhno tož. ed. ž ſlatkust je pozhutil ǀ ſama ſebe, inu naſs v'takushna tož. ed. ž revo perpravi ǀ kei bo nashal takushnu tož. ed. s tardu oblazhilu ǀ kej bo nashal tukushnu tož. ed. s oroshje ǀ vy ob takushnim mest. ed. m reunim zhaſsu ſe morite ſmejati ǀ v' takushni mest. ed. ž vishi zhast, inu hualo ſi sashlushil ǀ ſe ij perkashe v'takushni mest. ed. ž gardi podobi ǀ ſe v'takuſhni mest. ed. ž vishi lubio de edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio ǀ vtakushni +mest. ed. ž vishi nikar Boga, temuzh hudizha hualite ǀ v'taKushnim mest. ed. s terpleniu ǀ s'takushnim or. ed. m shpotam je mogla s'hishe pojti ǀ obarnaſs G. Bug pred takushno or. ed. ž nepokorshino ǀ obeden nej s'takushno or. ed. ž zhastiò v'Nebu prishal ǀ stakushno +or. ed. ž molitvo ſe nesashlushi Nebu ǀ Takushni im. mn. m Prasniki meni ne dopadeio ǀ takuſhni im. mn. m nebodo polonani ǀ Oh nesrezheni, inu preprosti takshni im. mn. m ludje ǀ takushne im. mn. ž dushe ſo ſmerdezhe ǀ takushna im. mn. s della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha ǀ kulikain takushnih rod. mn. ſe naide, kateri cellidan per misi sydè ǀ kulikain ſe takushneh rod. mn. ludij najde ǀ malu takuſhnih rod. mn. ſe najde ǀ huala Bogu, takusnih rod. mn. neurednih MashniKu v'naſhi desheli ſe nenajde ǀ takushnim daj. mn. per Misi tu pervu mejstu ſo dali ǀ Tem takushnem daj. mn. ſe bo godilu, kakor Galaoditerjom ǀ ſam G. Bug h'takushnim daj. mn. govorij ǀ G. Bug taKuſhne tož. mn. m ludy, Kateri shpegaio sa timi drugimy n'hozhe imeti ǀ takushne tož. mn. ž pokure naloshj, katere nej mogozhe dopernesti ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne tož. mn. ž norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ona takoshne tož. mn. ž misli ima ǀ Bug ga saguisha de s'kusi njega bo zhudedeſha takushna tož. mn. s delal ǀ V' takushnih mest. mn. velkih grehah ǀ naſs videozh s'takushnimi or. mn. revami obdane Zapisi, ki kažejo na takšen, so nastali po moderni vokalni redukciji iz takušen, slednje pa iz takovšen.
Celotno geslo Frazemi
trébuh Frazemi s sestavino trébuh:
držáti se za trébuh [od sméha], iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, íti s trebúhom za krúhom, odíti s trebúhom za krúhom, po trebúhu se pláziti pred kóm, trébuh je kot sód
Celotno geslo Kostelski
trestitˈrẹːst -sen nedov.
SSKJ²
trózvóčje -a s (ọ̑-ọ̑)
knjiž. glasovna ubranost treh (različnih) zvokov: smejati se v trozvočju
// ubranost, skladnost treh (različnih) stvari sploh: trozvočje skal, dreves in šumeče reke
SSKJ²
tŕpek -pka -o tudi prid., tŕpkejši (ŕ)
1. nekoliko grenek in nekoliko kisel hkrati: trpek sadež; trpka pijača; sladko-trpka zdravila; neprijetno, prijetno trpek; trpek kot žolč / trpek okus brinja / trpek vonj parfuma
2. nav. ekspr. ki vzbuja manjšo, manj izrazito duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: trpek spomin; ta resnica je zanj trpka; trpko spoznanje
// ki izraža, kaže tako bolečino, prizadetost: trpek nasmeh / trpek humor; njene besede so trpke / trpka pokrajina na sliki
    tŕpko tudi trpkó prisl.:
    trpko se smejati; trpko stisnjene ustnice; sam.: doživel je veliko trpkega
Pravopis
tŕpko tudi trpkó nač. prisl. -ej(š)e (ŕ; ọ̑; ŕ) ~ se smejati
Celotno geslo Frazemi
túj Frazemi s sestavino túj:
baháti se s tújim pérjem, bogatéti na túj račún, kítenje s tújim pérjem, kítiti se s tújim pérjem, krasíti se s tújim pérjem, na túj račún, píti na túj račún, ponášati se s tújim pérjem, postávljati se s tújim pérjem, smejáti se na túj račún, šáliti se na túj račún, šopíriti se s tújim pérjem, šopírjenje s tújim pérjem, živéti na túj račún, življênje na túj račún
Število zadetkov: 252